Pri vsakršnem vnosu gnojil v tla je potrebno biti pozoren, da izberemo primeren čas in količino. Kompost je organsko bogato gnojilo katerega lastnost je postopno sproščanje hranil v tla. Kljub temu lahko pride ob večjih padavinah do nepotrebnega izpiranja njegovih pomembnih sestavin. Zaradi tega je smiselno kompost mešati z zemljo, namesto da ga pustimo na njeni površini oz. kot kup zraven vrta.

(Foto-Vir: http://www.cultivatewf.org/big-compost-giveaway/, 7.11.2018)

Nekatere vrtne rastline potrebujejo več, druge manj

Različne vrste vrtnih rastlin, imajo različne potrebe po hranilih. V tem kontekstu jih delimo v štiri skupine:

1. Največ hranil potrebujejo kapustnice (cvetača, brokoli, zelje, ohrovt).
2. Sledijo jim plodovke (paradižnik, paprika, buče, kumare), ki potrebujejo veliko, a manj hranil kot prva skupina.
3. Sledi skupina rastlin, ki potrebuje bistveno manj hranil. To so razne solate, blitva, korenje, por, zelena in radič.
4. Četrta skupina rastlin ne potrebuje dodajanja hranil, saj si s pomočjo bakterij, ki živijo na njihovih koreninah, priskrbi dušik iz zraka. To je npr. fižol, grah in bob. Če jih dodatno pognojimo, bodo slabše uspevale.

Pri gnojenju s kompostom težko pretiravamo

Kot že zapisano je kompost gnojilo s postopnim sproščanjem hranil v tla. Zaradi tega ni velike bojazni, da bi zemljo z njim preveč gnojili. Veliko rastlin namreč dobro uspeva v bogati mešanci zemlje in komposta. Kompost dodamo v tla pred ali takoj po dežju. Razporedimo ga čim bolj enakomerno po površini in nato vkopljemo v zemljo. V splošnem se priporoča mešanica zemlje in komposta, ki vsebuje 10-20%  komposta. Na predelih z izrazito ilovnato ali z izrazito peščeno zemljo se priporoča mešanica zemlje s kompostom, ki vsebuje do 50% komposta (glej prispevek Kompost vs. mineralna gnojila).