PRIMERJAVA UPORABE RAZLIČNIH GNOJIL

Gnojila so vsa sredstva, ki jih uporabljamo za gnojenje in dognojevanje, oboje pa pospešuje rast rastlin. Posamezna gnojila vsebujejo več ali manj hranil, ki jih rastline potrebujejo za rast in razvoj. Glavna so tri rastlinska hranila, ki jih rastline običajno same ne najdejo dovolj v tleh in jih zato dodajamo v obliki gnojil. To so dušik, fosfor in kalij.

Gnojila so bodisi organska bodisi mineralna. Mineralna gnojila delimo naprej na enojna (enostavna/posamična) in sestavljena (kombinirana). Če primerjamo uporabo organskih in mineralnih gnojil, je osnovna razlika v tem, da z večino organskih gnojil (kompost, šota, morske alge…) poskrbimo tudi za ugodno strukturo tal, ne le za dodajanje hranil (kot je to značilno za gnojenje z mineralnimi gnojili).

V SLOVENIJI TREND UPADANJA UPORABE MINERALNIH GNOJIL

V Sloveniji je v zadnjih letih zaznati trend upadanja mineralnih gnojil (glej sliko spodaj). Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v letih 1992-2010 zmanjšala za 30,6 %.

FOTO: Poraba mineralnih gnojil v Sloveniji
(vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=435, 20.11.2014)

Razloge lahko iščemo v porastu zanimanja za ekološki način pridelave, kjer se uporablja pretežno več organskih gnojil in manj mineralnih:

• Hlevski gnoj, kompostirani živalski iztrebki, kompostiran hlevski gnoj, gnojnica, gnojevka
• Kompostirani odpadki iz gospodinjstva
• Šota, iztrebki črvov, guano, kompost, morske alge, žaganje in lesni sekanci, kompostirano lubje, lesni pepel
• Težko topna mineralna gnojila (gline, mehki surovi fosfat, aluminijev kalcijev fosfat, Thomasov fosfat, surova kalijeva sol, patent kalij, kalcijev karbonat (lapor, apnenec, Thomasov fosfat, surova kalijeva sol, patent kalij, kalcijev karbonat (lapor, apnenec, dolomit, magnezijev sulfat, kalcijev sulfat, elementarno žveplo, natrijev klorid, kamninska moka)

Razlogi upadanje porabe mineralnih gnojil so tudi v opuščanju kmetijstva na splošno, strožji zakonodaji in navsezadnje boljši osveščenosti javnosti. Ljudje se namreč vse bolj zavedamo negativnih posledic, ki jih prinaša uporaba mineralnih gnojil na okolje in naše zdravje.

PRI UPORABI MINERALNIH GNOJIL JE POGOSTO IZPIRANJE HRANIL

Mineralna gnojila vsebujejo hranilne snovi, katere so bile tekom proizvodnje razčlenjene na osnovne sestavine, ki so enostavne za absorbcijo iz strani rastlin. Težava je v tem, da se lahko te sestavine oz. hranila hitro izperejo, če nismo dovolj previdni. Pogosto se izpiranje hranil dogaja med zalivanjem in namakanjem rastlin. Predvsem dušik je tisti, ki se ga zelo enostavno izpira izpod koreninskih predelov v prsti. Če uporabljate mineralna gnojila, je treba posebno veliko pozornosti nameniti koreninskemu delu rastlin, sploh med zalivanjem (da jih ne zalijete preveč), saj to spodbuja izpiranje hranil iz tal. Izpiranje hranil iz tal uide izpod nadzora tudi v obdobjih močnih nalivov, velikih količin dežja in z njimi povezanih poplav (ki smo jih v Sloveniji imeli npr. v zadnjih dveh letih).

FOTO: Izpiranje hranil v tleh (vir: http://www.slu.se/en/departments/ecology/research/systems-ecology/the-importance-of-nitrogen-for-carbon-and-nitrogen-storage-in-soil/, 20.11.2014)

AKUMULACIJA STRUPENIH SNOVI IZ MINERALNIH GNOJIL

Mineralna gnojila niso sestavljena samo iz hranil za rastline. Vsebujejo tudi določene soli in druge primesi. Teh snovi rastline ne uporabijo za rast, zato ostanejo v prsti. Če se naberejo večje količine tovrstnih snovi v tleh, se lahko spremeni kemijska sestava tal in tla postanejo manj ugodna za gojenje rastlin. Pogosto je potrebno takim tlem dodajati substance, ki ponovno vzpostavijo rodovitnost v njih. Prav  tako se lahko soli in druge sestavine mineralnih gnojil spirajo v podtalnico (z zalivanjem ipd.) ali akumulirajo v rastline ter tako posredno negativno vplivajo na naše okolje pa tudi naše zdravje.

PREVEČ NI NIKOLI VREDU

Gnojila, organska ali mineralna – vsa veljajo za dober vir hranil za rastline. Prevelika vsebnost hranil je posledica prekomernega doziranja gnojila. Aplikacija gnojil direktno na rastline lahko povzroči, da se te »ožgejo« ali pa se poškodujejo njihovi najobčutljivejši deli (npr. korenine). To vpliva na celoten nadaljnji razvoj rastline.

 

FOTO: Preveč gnojila lahko rastlino »ožge.«
(vir: http://pep.wsu.edu/hortsense/scripts/query/displayProblem.asp?tableName=Cultural&categoryID=11&problemID=3027, 24.11.2014)

KAJ TOREJ UPORABITI?

Mineralna, lahko topna gnojila res priskrbijo potrebna hranila rastlinam, vendar dolgoročno ničesar ne prispevajo k ohranitvi kakovostne strukture zemlje. Mineralna gnojila uporabimo le, če analiza zemlje pokaže pomanjkanje katerega izmed hranil. Če želimo obogatiti prst kot celoto, je kompost gotovo najboljše gnojilo za vrt, saj so mikroorganizmi v njem tisti, ki ga razkrojijo do rastlinam dostopnih hranil. Z dodajanjem komposta boste poskrbeli za primerno postopno sproščanje hranil v tla. Prav tako bo dodajanje komposta izboljšalo strukturo tal, saj bo omogočen dostop vode in kisika do korenin ter do mikroorganizmov okoli njih. Dodajanje kvalitetnega komposta priporočamo praktično povsod, kjer zgornjemu delu tal primanjkuje organskih snovi in kjer želite prst dolgoročno izboljšati in obogatiti z hranili, ki jih bodo vaše rastline postopoma vsrkavale.
Pri tem ne smemo pozabiti na primeren vnos. Odstotek vnosa komposta, ki se ga priporoča, je odvisen od namena uporabe.  V splošnem se priporoča vnos mešanice zemlje in komposta, ki vsebuje 10-20%  komposta. Na predelih z izrazito ilovnato ali z izrazito peščeno zemljo se priporoča vnos mešanice zemlje s kompostom, ki vsebuje do 50% komposta.
(Vir: http://www.lawpca.org/CF/usesandapplicationrates.html, 24.11.2014)